Cigan je vzdihnil in je gledal proti svetlim zvezdam.
”Časih sem romal žejen in lačen in truden do smrti, pa vendarle nisem omagal, noge so šle in šle, sam Bog vedi kako. Takrat se mi je res zazdelo, da sem tisti zakleti in večni popotnik, ki sam ne vé, kdo da je in kakšna da mu je sodba.“