Pa glej, oči so se nenadoma vzdramile in so ugledale temno in trdo skrb.
”Čegava bo nekoč ta dolina, ta lepa zibka naša?“ je vprašal v svojem žalostnem srcu. ”Naše roke niso bile preslabe, da bi jo gojile in da bi ji stregle; ali naše srce je bilo preslabo.