nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kovač Damjan, poved v sobesedilu:
Ko je vstala, svoje tenke roke v močnih njegovih, se je privila čisto blizu k njemu. In govorila je tako tiho, da so se njene ustnice komaj premikale in da je razumel samo strah njegov.
”Saj ni bil tebi poslan spomin, le meni je bil poslan ... ne smeš me več imeti rad -- zato sem te čakala, da ti povem!“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani