nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kovač Damjan, poved v sobesedilu:
Globoko upognjena je sedela, ovratnik ogrnjen, na glavi slamnik s črnim, tako kakor je bila prišla; samo svečo je prižgala, zato da bi je ne bilo strah same in da bi jo videl, kadar pride.
Ko je stopil na prag, je takoj spoznal vse, kakor je bilo: čakala je nanj od zgodnjega večera, ko se je še dremotno svetlikalo v izbo; čakala je in se ni genila, roke na kolenih, glavo upognjeno; njene mirne oči pa so bile uprte proti durim tako naravnost, kakor so bile zdaj uprte nanj.
”Dolgo sem te čakala!“ je izpregovorila s tihim glasom; narahlo so se zgenile roke na kolenih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani