Še v ogledalu, še tam je bilo tisto prazno, trdo, stekleno oko, ki bi ga zdrobil s kladivom, da bi dosegel spoznanje.
Zjutraj je bila pobeljena vsa pokrajina, v zraku in na nebu je bila zima; gole in črne so štrlele veje kostanjev izpod snega. Na spodnji veji, natanko tam, kamor je bil planil iz veže, se je zibal kakaduj.