Ozki, rdeči rob večerne zarje je ugasnil pod oblaki, v zraku je vztrepetal hlad, zadišalo je po snegu. Ko sem po večerji stopil na prag, je že naletavalo v redkih, mokrih kosmih, ki so sproti kopneli. Tišina je bila tolika, da sem skoraj slišal snežinke v listju.