Kaj niso bile njemu moje rjave oči prav tisto, kakormeni njegove okrogle, rumene, stekleno mrzle oči? Kaj mu niso bile zapàh pred tujim življenjem, ključ in prag do nezaslišane skrivnosti, ki je morda ključ in prag do vseh drugih, v neskončnosti spečih?
Sedèl je dekli na glavi, ko je odprla duri tuja ženska, postarna devica; ogrnjena je bila v dolgo črno pelerino, kuštravo nojevo pero se je zibalo na klobuku.