nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Jure, poved v sobesedilu:
Nanj gledajo temne, hudobne oči, ne dosežejo ga več; pestí se vzdigajo proti njemu, ne vidi jih več; ostro kamenje letí in pada pod klanec; ne pada več nanj. Tam globoko spodaj je vse, kar je bilo nekoč; vse grdo trpljenje je tam, vsa srčna bridkost; in vse solze so tam in vse grenke noči ... je vztrepetal, ko se je oziral na vas, in se je hitro okrenil. In ko se je okrenil, je takoj pozabil na vas, na tujino in na vso bridkost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani