Vzprejel me je z veliko vljudnostjo, stresel me za obe roki ter mi ponudil stol. Že v tistem trenotku sem začutil nespametno željo, da bi ga kakorkoli vznemiril in če mogoče naravnost razžalil. Predvsem mi je bilo zoprno, da je neprestano umikal oči ter se oziral v stran, kadar je govoril.