Z urednikom sva si bila dobra znanca in občeval sem ž njim mnogo, četudi sem vedel, da je malovreden človek. Vzprejel me je z veliko vljudnostjo, stresel me za obe roki ter mi ponudil stol. Že v tistem trenotku sem začutil nespametno željo, da bi ga kakorkoli vznemiril in če mogoče naravnost razžalil.