A ni me mučil strah pred tem dejanjem; to je bilo sklenjeno, pol dovršeno, in ostalo ni ničesar, kar bi bilo treba še posebej razmišljati... Obšla me je globoka melanholija, kakor sem jo čutil prej samo v najgrenkejših urah, - ko sem blodil po ulicah v dežju in blatu, brez doma in brez prihodnosti. Da, vrnile so se v mojo glavo vse tiste žalostne misli, samo desetkrat jasnejše in bridkejše.