Ob sončnih dneh odgrnem zastor samó toliko, da sije v sobo en sam žarek, kakor nit tenák. V veliko veselje mi je zavest, da je preplavljen ves svet tam zunaj s samo vročo svetlobo... svetlobo čez in čez. Tiho in boječe se plazijo pregnane sence po jarkih in duplinah, strahom gledajo izza visokih poslopij, izza zelenega listja.