Oči so gledale tiho in začudeno, kakor da se spominjajo nečesa nerazumljivega, kar so videle bogvekjé, pred davnim časom. Srečal sem jo malokdaj; časih, kadar sem prišel pozno domov, sem videl v predsobi skozi priprta vrata, da je ležala na zofi, z rokami pod glavo in z razpuščenimi kitami. Na okrogli mizici je stala v srebrnem okviru fotografija nekega človeka z dolgimi brki in majhnimi, pod močnimi obrvmi skoro skritimi očmi.