A že na stopnicah sem začutil navadno, kako se mi je začelo telo stresati, kako so se napenjale moje ustnice od prešerne razbrzdanosti... Najprvo sem se sprehajal od okna do vrat, roke prekrižane na hrbtu, glavo nagnjeno daleč nazaj. Smejal sem se glasno, z visokim, jasnim smehom, ki prihaja samó iz neizmerno srečnega srca.