In ko si govorila o slovesu, ko si govorila tako mirno o koncu najinega ”občevanja“, mi je bilo tiho in sladko pri srcu. In ko sem spoznal, naposled, da si igrala komedijo ves čas, ves čas, -- tedaj sem položil tvoje pismo na mizo poleg sveče in čez trenotek sem pozabil nanj in nate ... Kaj je na tem, če sedi moja na vrtu in poljubuje mojega prijatelja?