Kakšna bogastva, -- o Bog, kakšne krasote! Potopil bi se z rokami in obrazom v te duhteče tančice, v te mehke preproge; sesajo se v trepetajoče živce te polne, čudovite barve; pijani in motni od poželenja begajo pogledi po teh bleščečih, razkošno šumečih valovih ... je hodila po dučanu, tipala in prevračala z nemirnimi, tresočimi rokami dragocenosti, a njene oči so bile zastrte z lahno meglo in smehljaj na njenem obrazu je bil negotov in skoro brezizrazen.
je stal poleg nje z zardelim obrazom in potnimi senci.