nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Jabolko/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Nekoč sem videl, sam več ne vem kjé, podobo sila debelega človeka, ki so se mu skozi ogromni, strudoma napeti trebuh bahavo in svetili zlati cekini. Iznenada pa se je v budnih mojih sanjah podoba tega človeka ošabno prevalila s platna in hodi zdaj živa z menoj po vseh potih in cestah, ne morem se je odkrižati, na vsakem pragu naletim nanjo, vidim jo povsodi, kamorkoli namerim zbegani pogled. Ali samo trebuh je zmerom tak in tisti, obraz je vsak hip drugi; pravkar je bil koščen in star, koj nato je okrogel in mlad, prej je bil ozek, zdaj je širok, davi čemeren, drevi, včeraj moški, jutri babji; tudi obleka in nošnja je druga na vsak korak: gosposki škrici in groba kamižola, dolge hlače in kratko krilo,, žamet, sukno, volna, barhant, kambrik in raševina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani