Slonela sta tesno ramo ob rami, govorila sta tišje, roka se je oklenila roke. Klonila je glava, kakor pod pobožnim blagoslovom; nič nečistega se ni zgenilo v srcu, sveta in neomadeževana je bila noč.
In ko je dihnil na čelo hladen veter, sta se vračala v mesto po dolgi, temni aleji.