Pravično je, da hodijo po cestah češčeni dostojanstveniki, začasne posode kaznovanih duš; lepó in primerno je, da so besedníki narodovi otožna gobezdála, kajti duša je nedolžna nad njih besedami; genljívo je, da ovijajo suknjo trenotne slave krog ledij ljudí, ki niso dali ničesar ne drugim ne sebi, ker ne poznajo svojega bogastva in ne vidijo tujega... Takó stojí popotnik pred belo pobéljeno hišo ter gleda na mramornato ploščo, vzidano ob vélikih vratih. ”V tej hiši se je rodil odlični rodoljub -