Čital je z zanimanjem, ali črke so mu poskakovale pred očmí, uhajale so s papirja, tekale s smešnimi kretnjami po mizi, vračale se na papir ter se naposled izgubljale bogve kam. Misli njegove so hodile po neznanih potih in on ni imel močí, da bi jih vodil po ravni cesti treznega razsojevanja... Takrat zaškripljejo duri, odpirajo se polagoma in nalahko.