”-- -- Vse sem vrgel raz sebe, -- vse te malenkostne obzire, vsa dobrohotna opravičevanja, ki so me časih kljub vsemu še motila ... časih v kakem sončnem trenotku ... Nazadnje je res, -- že sama moja eksistenca je satire dovolj, -- ali vse, kar se je nabralo v meni v tem dolgem času, -- to mora na dan ... Čutil sem zadosti težko njihovo neusmiljeno roko in treba je, da tudi oni čutijo mojo ... in moja roka, prijatelj, je zdaj prav tako neusmiljena ...