Časih zaidem skoro nevedé v skrite, pozabljene gostilne za katere se navadno živa duša ne zmeni ... Pravil sem zadnjič nekomu o nizki, temni sobi z očrnelimi stenami o dolgem krčmarju s častitljivo brado, topimi, zaspanimi očmí in poludušenim, zamolklim glasom, o nedoločnih sencah, ki so plavale po stropu tiho in leno, kakor duhovi po slednjih gostov; -- on pa me je začudeno pogledal ...