Tedaj pa se je razlegel strašen krik in gospej Rieglovi je osinel obraz; ustnice so se ji tresle, kričala je hripavo od bolečine, kot da bi ji rezali rano. Vzdignila je roko in metala po sobi: kolače, torte, predpasnike, čipkasto ruto... je bila stala zadaj in skočila je k nji: