Ko je sonce utonilo v morje in je hitro ugašal istrski, je izginila bežna žival v hribe in nobeno oko je ni več videlo.
Sredi noči, opolnoči, so se vzdramili meščani in vsem je segla groza v srce. Iz daljave, tam od golih, žalostnih hribov in vse preko morja se je razlegal glas, ki ni bil ne živalski, ne človeški - prav zares, glas napol človeka, ki bi rad potožil Bogu, pa ne pozna krščanske besede in molitve.