Nekoč se je prikazal na trgu samoten tujec, suhljat človek v dolgi sivi suknji in s popotno čepico na glavi; ugledal je osla ne‐osla ter je zlovoljen pljunil predse. Občinski mož Vallencich je stal na pragu svoje krčme in je videl to sramoto.
Posvetovali so se, nato so vprašali učenjake, učenjaki pa so odgovorili, da živi najlepši in najkrepkejši oslovski rod sredi Italije, v slavnih Abrucih.