nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Iz Ottakringa v Oberhollabrunn, poved v sobesedilu:
Ceste so se širile, nebo se je jasnilo, bilo je višje, svobodnejše; zvezde so trepetaje umirale.
Prav do Floridsdorfa, do mogočnega mosta čez Donavo, nisva izpregovorila besede. Prijeten hlad nama je pihal v lica, pod plašči, odejami in plahtami pa nama je bilo toploin sladko, skoraj da se je vračala na trepalnice mehka jutranja zaspanost, tista, ki prinese človeku najnežnejše sanje, - komaj razločne, tik pod nebom plavajoče, v jutranjo zarjo toneče bele meglice, božji angeli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani