nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Iz Ottakringa v Oberhollabrunn, poved v sobesedilu:
Čisto k meni je nagnila svoj beli obraz; čutil sem njen topli smehljaj, videl ga nisem.
Priropotali in priklenkali so nama naproti mlekarski vozovi; pekovski raznašalci, drobni fantje bledotnih, zabuhlih lic in zaspanih oči so z ogromnimi koši smukali mimo; sredi ulice se je opotekal zakasnel pijanec, v tihem boju z nekom nevidnim je krilil s pestjó, brez klobuka je bil in ves posvaljkan.
Ceste so se širile, nebo se je jasnilo, bilo je višje, svobodnejše; zvezde so trepetaje umirale.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani