nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Iz Ottakringa v Oberhollabrunn, poved v sobesedilu:
Zdelo se mi je, da se vzpenja voz brezšumno od tal, da se peljeva kvišku, zmerom višje proti srebrnosinjemu nebu; pod nama rumeno polje, tonejo sloki gradiči, mesteca ... Sunkoma sem se vzdramil; voz je hitel po tihi ravnini, med dozorelimi njivami; mi je spala v naročju, voznik je dremal in pocincaval pred nama. Sonce je stalo kraj obzorja, v lice je dihal večer.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani