nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Iz Ottakringa v Oberhollabrunn, poved v sobesedilu:
Že so tihe sanje, pisani metulji; frfotale krog njenih polodprtih, otroško vzbočenih ustnic, krog njenih polzatisnjenih, omamljenih oči. Zdelo se mi je, da se vzpenja voz brezšumno od tal, da se peljeva kvišku, zmerom višje proti srebrnosinjemu nebu; pod nama rumeno polje, tonejo sloki gradiči, mesteca ... Sunkoma sem se vzdramil; voz je hitel po tihi ravnini, med dozorelimi njivami; mi je spala v naročju, voznik je dremal in pocincaval pred nama.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani