nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Iz Ottakringa v Oberhollabrunn, poved v sobesedilu:
mi je bila položila glavo na ramo, da sem čutil prav do srca toploto njenih lic. Že so tihe sanje, pisani metulji; frfotale krog njenih polodprtih, otroško vzbočenih ustnic, krog njenih polzatisnjenih, omamljenih oči. Zdelo se mi je, da se vzpenja voz brezšumno od tal, da se peljeva kvišku, zmerom višje proti srebrnosinjemu nebu; pod nama rumeno polje, tonejo sloki gradiči, mesteca ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani