nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Iz Ottakringa v Oberhollabrunn, poved v sobesedilu:
Sijajno se je bilo vzdignilo sonce, prešerno se razgalilo; pretoplo je bilo skoraj, premogočno, preveč predrzno za to zgodnje jutro. Vse je bilo oblito, v preobili meri pljuskoma obsuto s svetlobo:, široka cesta, kmetiške hišice z rdečimi vratmi in modrimi oknicami, njive in vrtovi na obehstraneh, nebo in zrak in oko in srce, vse je bilo ena sama, v sebi migljajoča, váse se prelivajoča vesoljna luč.
Iz Donave, globoke, čiste, temnozelene, rastejo strmi holmi; in raz te holme se razgledujejo gospodje po svojih pokrajinah - starodavni gradovi, sivi, mogočni kloštri, bele cerkvice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani