nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Iz Ottakringa v Oberhollabrunn, poved v sobesedilu:
Pognojeni so bogato z vročim potom in s človeško krvjó, pa vendar ne raste ne roža, ne jablan, le trpljenje brez konca in brez rešitve kipi proti nebu v stoterih črnih plamenih - kričí proti nebu, vrača se trudno, spušča se v prah, neuslišano, zavrženo. Zdaj je vse tiho, mrtvo, je pokopališče, da nikjer tako strašnega; pod temi ogromnimi nagrobniki ne spé telesa, spé ubite duše. Ali že čez pol ure se bo vzdramilo življenje groznejše od samega umiranja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani