nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Hoja v šolo/Črtice, poved v sobesedilu:
Zdelo se mi je, da so še zmerom na stenah njeni pogledi, da je vzglavje na postelji še toplo od njenih lic, da je v tem težkem, zatohlem zraku še ostal dih njenih zadnjih besed.
Ko sem stal na pragu, sem se ozrl še zadnjikrat po izbi in spreletelo me je v srcu, da me tudi izba sama pozdravlja za slovo. Vedel in čutil sem že takrat, kar se je v tistem trenotku resnično zgodilo: da sem se za zmerom poslovil od doma in da ne bom imel doma nikoli več v življenju, nikoli več od tistega trenotka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani