Gledal je proti stropu in na očéh se mu je poznalo, da se je ukvarjal z reševanjem Maslinovega problema. Govoril je morda samó zategadelj, da bi mu med govorjenjem, iz slučajno izrečene besede prisijala jasnost... Ali zamahnil je; misli so se mu bile najbrž razblinile, zmeglile, in iskal je zaman.