Tudi jaz sem bil nervozen in posebno sem se bal, da bi me ne bil kdo prehitel.
Prišel sem ob pravem času, karta je bila še pripravljena zame, a pet minut pozneje bi mi jo bil odjedel dostojanstvenikov hišni gospodar, ki je bil nató jako jezen, čisto rdeč in zabuhel v obraz. Videlo se mu je, da ga je doletelo nekaj strašnega, in smilil se mi je.