In ko se je mračilo, je molila - mislila si je, zdajle pride, Bog vedi odkod, usmiljena roka, pride morda sam božji, kakor se je zgodilo v povesti, ter jo povede s seboj. Mraz je bilo, že je legla noč. mostovž je bil teman, samo ob oknu, ki je gledalo z mrkim očesom na ozko dvorišče, je bilo nekaj belega. Svetilo se je zmerom bolj, zdelo se ji je, da se premika, da namiguje.