Položila je kanarčka na vzglavje, malo se je še stresel in je umrl...
Tako je bilo prišlo življenje, ki je živelo tam zunaj v svoji grozi; prišlo je kakor volkodlak opolnoči - ostala je bleda groza, ko je posijalo jutro in šele počasi, mukoma, se je izvil iz prsi glas, so se izvile solze iz oči in je dihalo srce...
Bližala se je zima, slišale so zvečer, kako je potrkavala na okno.