Zjutraj je prišla sestra, postavila je pred Tinino posteljo platnene stene, pregrnili so posteljo na novo in se je preoblekla. Na obrazu sestre je bila tiha senca, kakor spomin, ustnice so bile sladko‐resne, materinske. je bila bleda, oči so gledale plaho in motno, kakor da bi bile ugledale nekaj neznanega, skrivnostnega...