Tišina; dremotna, svetloba je sanjala na zagrinjalih, na stenah. Mirno in enakomerno je soplo na posteljah; zunaj je zahreščalo zamolklo; zapirali so velika vrata; od daleč še je prihajal moten, nerazločen šum - šum mesta, ki je živelo tam daleč, daleč onkraj življenja...
Tišina; je hodil od postelje do postelje, zapirale so se trepalnice, na ustnicah je ostal smehljaj.