se je bala in zato je šla časih k prijateljici, dasi ni marala njenih objemov; bila je in mirna v njenih rokah, ki so se tresle, ležala ji je v naročju in je mislila Bog vedi kam, ni se nič brigala, kaj je delala z njo, samo zamahnila je in ji sunila roko stran, kadar jo je zabolelo. je časih jokala in tedaj je imela obraz ves spačen. »Jaz vem,« je dejala nekoč, » ljubiš zdaj, z njo hodiš.«