Ali pripetilo se je tudi, da je bil prijazen, gladek in mehek, posebno kadar je govoril z ženskami. In tedaj se je tudi smejal, z drobnim, hihitajočim smehom, ki se ga je bala, ni vedela zakaj. »Gospod svétnik« so rekli očetu in tisti ‚svétnik‘ je bil zmerom tako plah in proseč, dolgi, zategnjeni ‚é‘ je trepetal in se je zvijal, dà, klečal je in pripogibal ponižni hrbet...