Spominjala se je tudi obrazov iz tistega časa, nejasno, drug je bil podoben drugemu; en sam obraz je bil drugačen, tako mehak in poln ljubezni, kakor glas sestre, kadar je pripovedovala bajke. Ali mati je umrla - v davni preteklosti; samo sveče je še videla, kako so gorele z visokim rumenim plamenom... Ti spomini so bili nemirni, nerazločni, hipni - frfotali, trepetali so kakor mušice v luči.