»Ko sem šla tod mimo,, sem mislila, da stopim še k tebi, ker je pri tebi tako lepo in prijetno, da te vidim in da te pobožam.« Sklonila se je mati še nižje, doteknila se je z ustnicami bolnih rok, potem še njenih toplih lic in tudi las, ki so padali na čelo...
Nato pa so prišli angeli v sobo, mnogo jih je bilo, vsi so bili belo oblečeni, prijazna luč se je razlila po sobi.