Malči je bila omamljena od vina, od čaja, od lepih misli in je zaspala kmalu. Ko se je vzbudila, je sedela mati že za mizo; oči so bile malo rdeče, še zaspane, ustnice so bile kakor opaljene; delala je hitro in prestrašila se je vselej, kadar je bíla ura na steni; tako jadrno je bežal čas... Prijela se je časih za glavo z obema rokama, ovila si je moker robec okoli čela.