Kaj ni drugega življenja zunaj, življenja, kjer ni visokih, ozkih stopnic, ne temnega dvorišča, obzidanega vsenaokoli? Ob tistem času, ko se je vzdramila, se je zgodilo nekaj čudovitega; pobožala jo je po licih, po laseh roka, zdrknila je nalahko navzdol ter se doteknila njene rame, robca na njenih prsih... Pozdravilo jo je tisto življenje, kjer ni ne visokih, ozkih stopnic, ne temnega dvorišča, obzidanega vsenaokoli.