Pomočila je ustnice, glava je legla počasi na blazino in oči so se spet zatisnile.
Izpraševale so Malči, toda ni odgovarjala veliko; sedela je trdno pokonci, obrvi strnjene, oči pazljive, srepe, drobne pesti zakopane v odejo - kakor da bi gledala v oči trinajsterim sovražnikom...
je legel, samo še visoko ob stropu so se svetili rdeči žarki.