Velika in lepa hiša je sodnija, sredi trga stoji v Dolini, dolgo vrsto oken ima, visoka vrata in nad vrati cesarskega orla.
Čudno in sitno je bilo, ko je stopil v prostrano vežo; strah ga je bilo tistega kraja, ki je bil poln jeze in kletev, hudih in krivičnih pravd in krivih priseg.
Naproti mu je prišel služabnik, suhljat, upognjen starec, ki je nesel pod pazduho velik sveženj rumenih papirjev.