Ti gospodari zdaj, tvoja je hiša, tvoja senožet, tvoje polje - vse to vzemi, kar je vzraslo tako čudežno iz moje krvi in iz mojega potú, da je zdaj moj život upognjen in izžet, da so slabotne moje roke in da se tresejo stara kolena! Vse vzemi - jaz, starec, trudni gospodar, pa si zapalim pipo ter sedem na zapeček... Tako bi ti storil, tako bi jaz govoril in Bogu bi bilo dopadljivo in ljudem!«