Kje bi se ustavil, kako bi počival? Pred očmi se mu je zibalo, kakor da bi bil močnega vina pijan; ljudje so se mu zdeli hudo visoki, hodili so mimo s čudno dolgimi koraki, tako kakor švigne senca v kolobarju, in pustno so bili našemljeni. Tudi stopal je kakor pijan; noge so se mu šibile in so se mu opletale; život mu je klonil globoko k tlom in bal se je, da se ne zgrudi nenadoma na obraz.