Kakor da je v mesto zablodil, koder ni hodil še nikoli, med ljudi, ki jim ni razumel ne govorice ne postav; vprašaj jih, pa ti ne bodo odgovorili; njih pravica ni tvoja pravica, njih Bog ni tvoj Bog.
»Potrebno je, Bog je ukazal, strma in kamnita je pot do pravice!« je rekel v svojem zaupanju in je povesil glavo in je šel z njimi. Zakaj vedel je, da je nekoč ceste konec in da Bog ne odvrne za zmerom oči od svojih hlapcev.